Paraplegiki in tetraplegiki so osebe, ki imajo spinalno poškodbo oziroma okvaro hrbtenjače in, ki v vsakdanjem življenju uporabljajo za gibanje invalidski voziček ali opornice zaradi posledic prometnih nesreč, padcev, poškodb ali bolezni in operativnih posegov na hrbtenjači.
Spinalna poškodba nastane z okvaro katerega koli dela hrbtenjače. Na ta način možgani ne morejo več pošiljati ukazov do tistih delov, ki so pod predelom poškodbe. Višje kot je poškodba hrbtenjače na hrbteničnem stebru, večja je stopnja disfunkcije delov telesa, oziroma je velik del telesa v celoti ali skoraj nefunkcionalen. Oseba s takšno okvaro se sooča s senzoričnimi in motoričnimi težavami, kar se kaže v oslabelosti in negibljivosti spodnjih udov v primeru paraplegije, do negibljivosti vseh delov telesa in težav s samostojnim dihanjem v primeru težje tetraplegije.
Tisti, ki imajo poškodbo v vratnem delu (cervikalen predel) so tetraplegiki in imajo poškodovane vse štiri ude.
Tisti, ki imajo poškodbo v prsnem in ledvenem delu (torakalen in lumbalen predel) so paraplegiki in imajo gibalno ovirane spodnje ude.
Osebe z diagnozo tetrapareza imajo delno gibalno oviranost vseh štirih udov in osebe z diagnozo parapareza, ki imajo delno gibalno ovirane le spodnje ude.
Hrbtenica je glede na stanje in tip spinalne poškodbe razdeljena v več segmentov, stopnja okvare pa se opredeli glede na področje lege posameznih vretenc.
Poškodba lahko povzroči spremembe v gibanju, občutenju, nekatere pogoste motnje pa so tudi: zmanjšanje ali izguba nadzora nad praznjenjem sečnega mehurja, refleksni gibi ali spazmi, boleči ali intenzivni krčeviti in nekontrolirani gibi, motnje ali izguba spolne funkcije, ogrožena plodnost. Število sprememb je odvisno mesta poškodbe. Največji problem je v prekinjeni povezavi med možgani in deli telesa, ki so pod predelom poškodbe.
Hrbtenica se deli na štiri dele. Na vrhu je vratni (cervikalni) del hrbtenice, ki zagotavlja oporo vratu in glavi. Naslednji je prsni (torakalni) del, ki se konča približno v višini pasu. Sledi ledveni del (lumbalni), ki sovpada s predelom bokov, zadnji, četrti pa se imenuje križni (sakralni) del, ki sega do trtice.